Sočutje

Razumevanje drugih

Že od malih nog sem močno čutila druge ljudi in ne samo sebe. Poistovetila sem se z njihovimi željami, mislimi, dvomi in strahovi. Veselje so-človeka ima radosten občutek tudi name, trpljenje in težke situacije drugih ljudi pa burijo duhove v meni.

Tako je sočutje vedno preplavljeno z pozitivnimi in negativnimi občutki ter odzivi znotraj nas, a vpliv, ki ga ima sočuten človek na drugega človeka, presega meje lastnih zmogljivosti.

Prelomen trenutek na lastnem samozavedanju sočutja je bil, ko sem dojela, da se kljub lastni bolečini, ki mi jo povzročajo nekateri najbližji, skoraj vedno skušam postaviti v njihovo kožo in razumeti situacijo iz njihove perspektive. Tako pozabim nase in se vživim v kožo nekoga drugega, z upoštevanjem dejstva, da so v določenem kraju in času, naredili po svojih najboljših močeh (Ženski, kateri dolgujem VSE in NIČ).

Moč ljubezni

Vse pa skušam oplemeniti z Ljubeznijo. Ljubezen je tista, ki nam daje moč in upanje, pa tudi možnost razumevanja in odpuščanja. Z ljubeznijo lahko gledaš tudi na ljudi, ki so ti prizadejali težke rane in na izkušnje, ki so te žilavo oblikovale. Včasih ljudje mislijo, da na takšen način opuščamo svoja načela in vrednote, da smo naivni in se ne znamo postaviti zase.

V resnici je prav nasprotno – človek, ki v drugih ob temačnih situacijah ne vidi nasprotnika, ampak nekoga, ki z vsemi s svojimi negotovostmi in strahovi potrebuje razumevanje, čas in ljubezen, bo skozi življenje stopal olajšan in izpolnjen, ker bo venomer prejemal, HVALEŽNOST. Od nekaterih več, od drugih manj. Od nekaterih zelo očitno, od tretjih intenzivno in ekstrovertirano. A navsezadnje je skrb za druge tisto, kar nas dodatno ovrednoti.

Zazri se vase!

V resnici pa nihče izmed nas ni popoln. Tudi mi smo že kdaj užalili in prizadeli druge ljudi, četudi so naši nameni bili dobronamerni. Nihče izmed nas ne deluje zmeraj zavestno ali brez napak, takrat pa si od drugih želimo prav tega – sprejemanja, odpuščanja in ljubezni. Želimo si sočutja!

Zdi se, da je sočutja v sodobni potrošniški dobi vse manj. Spodbuja se usmerjenost nase in vase. To pa privede do pomanjkanja ljubezni & skrbi za drugega. Premalokrat se poistovetimo z občutki in situacijami drugih ljudi, saj smo preobremenjeni z lastnimi potrebami in strahovi.

Ne zavedamo se, da več sočutja do sočloveka pomeni več izražanja in posledično manj trpljenja. Za vse nas. Nesigurni ljudje se bojijo sočutja, saj ne vedo, kakšne posledice bi imelo na njih. Sočutimo ne le, ko so ljudje ranjeni, temveč tudi ko se neizmerno veselijo. In takšna vrsta sočutja je radostna, a morda redka. Svet potrebuje sočutne ljudi.

Vedno se ne moremo poistovetit z drugimi ljudmi, takrat nastopi Empatija. Četudi ne razumemo poteze sočloveka, je včasih, vse kar potrebuje le sprejemanje. Da mu z zanimanjem prisluhnemo in da oseba v pogovoru z nami čuti zaupanje, varnost in olajšanje. Čas, ki ga namenimo sočloveku s skupnim premlevanjem in analiziranjem o določenih situacijah, je za osebo tako dragocen, da ima zdravilne učinke. Tudi priznanje, da se s podobno situacijo še nismo soočili je ok.

Večkrat se moramo vprašati, ali zaznavamo ljudi in njihova čustvena stanja? Nam je mar in kako lahko pozitivno vplivamo na njihovo počutje? 

Skrb in iskrenost sta tisto, kar moramo razvijati do sebe in do drugih.

Vabim te, da si prebereš tudi zapisa o strasti in samorefleksiji