Mojemu kužku Snoopy-ju

Na tale precej turoben dan, z vami delim zapis o enem velikem soncu, ki že 6 let ljubeznivo greje moje srce. To je bitje, ki je z menoj preživelo izredno težke in nadvse čudovite trenutke.

Snoopy

Ko sem bila stara 19 let, je v našo novogoriško družino vstopil rjavodlakec Snoopy. Ker ga prejšnji lastnik ni hotel več, ko je ugotovil, da je samček (želel si je samičko, bizarna zgodba), je s svojimi štirimi meseci prišel med nas.

Takrat sem živela še z mojima dragima, mlajšima bratrancem in sestrično, Aleksejem in Lano, ki sta novega družinskega člana preprosto oboževala. Vsi v gospodinjstvu smo ga takoj vzljubili in mu nudili vse tisto, kar si je zaslužil že od prvega dne, ko je ugledal luč sveta.

Pot v Ljubljano

Ko sem se leta 2013 preselila v Ljubljano, s trebuhom za kruhom, sem s seboj vzela tudi Snoopy-ja. Kljub temu, da je bil od vseh nas, pa je očitno bilo namenjeno, da postane čisto moj.

Snoopy je moj življenjski sopotnik, ki je v ključnih momentih in prelomnicah, vse vzpone in padce prepotoval z mano. Bil je z menoj v trenutkih, ko sem bila v stiski in sama, ko sem si ob sebi želela le enega bitja – njega.

Vse življenje, od malih nog, sem sanjala o psu, ki bo čisto moj. Saj veste, kako je, ko si mlajši in tudi če ima kdo od bližnjih ljubljenčka, se igraš z njim in ga pelješ kdaj na sprehod, v tebi tli globoka želja po čisto svojem bitjecu.

Neja

Ko sva sama zaživela s Snoopy-jem, sem hitro spoznavala njegov svojevrsten karakter. Bil je trmast, samosvoj, a zelo ljubeč in pozoren. Ker sem veliko delala, je bil pogosto sam doma. A na srečo je z nama živela še moja draga prijateljica Neja, ki je za takratno obdobje postala njegova druga lastnica.

Mi smo bili družina. Zelo posebna družina. Vse solze žalosti in smeha, je Snoopy predelal z nama. Imeli smo razburljivo življenjsko dogodivščino, ki je nobena od naju zagotovo ne bo pozabila.

Neja, rada te imam, hvala, ker si za Snoopy-ja vedno skrbela, kot da bi bil tvoj. No, in zame seveda.

Matej

Ko sva se spoznala z mojim zaročencem Matejem, sem se še hecala, da je Snoopy edini pravi moški v mojem življenju. Njuni začetki s Snoopy-jem so bili zelo burni. Spomnim se, kako je Snoopy vsakič, ko je Matej prišel na obisk, popolnoma znorel, mu potrgal vse hlače in ga vedno znova oblajal.

Kdo pa je ta vsiljivec zdaj? Kaj hoče od moje mamice? Naj nama že da mir, da bo samo moja.

A kmalu se je njuna sprva črnogleda borba prelevila v neopisljivo ljubezen. Ko sem jaz imela svoje opravke s službo in faksom, sta moja fanta preživljala skupni čas.

Snoopy je postajal vse bolj njegov. No… ko smo zaživeli skupaj, pa je Matej postal njegov čisto pravi skrbnik. Snoopy-ju je ukradel komando in srce.

Postali smo družina. Ponovno. Najbolj čudovito je bilo spremljati, kako sta bitji, ki mi pomenita ves svet, soustvarjali lasten odnos, s pripadnostjo in ljubeznijo, ki je bila vsak dan večja.

To je pes, ki premore toliko sočutja in ljubezni, veliko mero naklonjenosti in skrbi.

Snoopy, hvala, da si!

Vsi moji prijatelji pravijo, da se bojijo, kako bo z mano, ko Snoopy-ja enkrat več ne bo. Seveda me strese že misel na to, saj mi bo dogodek, kot vsakemu ljubečemu lastniku psa, strl srce.
Nočem preveč misliti na to, zato se usmerjam k lepšim afirmacijam.

Snoopy moj zlati. Hvala. Hvala, da si tu vedno, ko mi je hudo, ko boli, ko se veselim in ko se od moje evforične energije trese vse pod nogami. Hvala, da si prav ti kuža, ki je zasedel tako veliko mesto v mojem srcu, v mojem življenju.
Hvala, ker ob vsej živčni in nejevoljni energiji, ki se včasih prenese nate, vedno prideš naslonit glavico na mojo roko, me poljubčkaš in mi daš vedeti, da sem ljubljena.

Daješ mi vedeti, da si hvaležen in da sem tudi jaz zate bitje, ki je moralo z namenom stopiti v tvoje življenje.

Maks

Ko je prišel Maks se je spremenilo marsikaj tudi v zvezi s Snoopy-jem. Redefiniral se je najin odnos in njegov odnos z Matejem. Od začetka ni bilo najlažje, saj je zanj bil prihod Maksa velik šok. Kljub temu, da smo se ves čas maksimalno trudili posvečat čim več pozornosti tudi Snoopy-ju, pa jo je Maks potreboval toliko več. Več časa, truda in energije.

Kaj več o srečanju Maksa in Snoopy-ja pa v prihajajočih zapisih.

Vesela sem, ko opazujem svojega otroka in svojo najljubšo žival na svetu, kako postajata vse bolj povezana, vse bolj prijateljska. Vedno boljša ekipa sta.

In zopet se je rodila nova družina. 

Se beremo,
Vanessa