Etnologija in antropologija - Vanessin pogled

Verjetno ste že opazili, da velikokrat omenjam etnologijo in predvsem antropologijo kot velik del mene, ne skrivam pa niti navdušenja in ponosa, da postajam nek mali delček te altruistične znanosti.

Ker pa mi je na fakultativni poti etnologije in antropologije postalo že naravno, da to ni področje, ki bi ga splošna slovenska populacija dobro poznala, se mi zdi pomembno, da vam s svojimi besedami opišem našo disciplino in vam pojasnim, kaj kot etnolog/antropolog sploh počneš. 

Naj omenim še, da je antropologija kot družboslovna in humanistična znanost v svetovnem merilu zelo visoko, je predvsem interdisciplinarna, pojavlja se pravzaprav vsepovsod. To je tudi izven družboslovnih in humanističnih okvirov, pronica tudi v biološke in medicinske vode.

Zdi se, da v zadnjem desetletju tudi v Sloveniji doživljamo prepričljive premike in bo kmalu (vsaj upam) antropološka radoživost puščala svoje sledi na vsakem koraku. 

O etnologiji in (kulturni) antropologiji

Etnologijo in kulturno antropologijo najlažje pojasnimo kot vedi o ljudeh in njihovih načinih življenja. Nekje sem prebrala, da mi, študentje antropologije, vemo največ o ljudeh. Pravzaprav se mi zdi ta pogumna misel na mestu, ker sem sama impresionirana nad širokim spektrom znanja in tematik, ki se jih že na dodiplomskem študiju dotaknemo in seveda z lastno vnemo tudi poglobljeno preučujemo.

A sta veliko več kot to.

Z etnografijo, ki je njuna ključna metoda dela, opazujemo, doživljamo in osmišljamo ljudi. Nihče izmed nas ne živi sam ali samo zase, temveč je v veliki meri soodvisen od drugih ljudi, tako posredno kot neposredno. Kot posamezniki ne obstajamo pa tudi ne bi mogli preživeti v času in prostoru, v kolikor nismo obkroženi s številnimi drugimi.

Etnologijo zanima materialna, duhovna ter socialna kultura, raziskuje vsakdanje načine življenja ljudstev (»ethos«), etnologovo poslanstvo pa je, da dediščino preučuje, zbira in ohranja, na ta način raziskuje kaj določene življenjske zgodbe zaznamuje in opredeljuje.
Za nosilce predmetov in njihovih zgodb je izjemno pomemben prenos izročila naslednjim generacijam, ozaveščanje o minulem življenju pa bi moralo zanimati vsakega sodobnega človeka.

Sodobna antropologija nas je skozi komparativno perspektivo tako imenovanih »primitivnih« kultur naučila, da se socialno vedenje ljudi močno razlikuje od kulture do kulture in je odvisno od prevladujočih kulturnih vzorcev ter tipov organizacij, ki prevladujejo v družbi.

Tako nas na primer kulturni relativizem uči, da moramo vsako kulturo obravnavati posamično, to je, preučevati jo na podlagi sebi lastne zgodovine, prepričanj, navad, dediščine itd.

Moderna antropologija se osredotoča na nenehne spremembe, ki so pravzaprav edina človekova stalnica. Številni razlogi kot so globalizacija, modernizacija, tehnološki napredek in spremljajoči izumi, vplivajo na medkulturna srečevanja in medsebojne kulturne vplive. V kulturah iščemo unikatne pojave, posebnosti kot tudi izpostavljamo podobnosti oziroma razlike.

                                       »Vsaka kultura je unikatna manifestacija človeškega duha.«

Antropologija je na nek način revolucionirala politične ter družbene znanosti tako radikalno, kot je bakteriologija revolucionirala medicinsko znanost.

Se kdaj navdušujete ali morda zgražate nad tem, kako se pripadniki vam tujih kultur drugače vedejo, interpretirajo, sporazumevajo? Antropologija raziskuje in preučuje najrazličnejše družbene pojave in jih s temeljitim opazovanjem z udeležbo preizprašuje.

Kako se Incrementum in antropologija pravzaprav povezujeta?

V mojih zapisih boste večkrat naleteli na pripovedi drugih ljudi, katere bom delila z vami. Vsaka življenjska zgodba, ki mi jo skozi pripoved zaupajo ljudje, je moj vir inspiracije. Največji čar antropologije je prav v njeni ključni metodi raziskovanja, etnografiji.
V preučevanju človeškega življenja namreč glavno vlogo odigrajo spomini, občutja in emocije, zato antropologi spodbujamo pripovedovanje zgodb, ki so medij, s katerim spoznavamo sebe, skušamo razumeti našo vlogo v svetu. S prenašanjem izročila pa ustvarjamo občutek še trajajočih in živih spominov.

                                 »Narativi so primarna utelešenja našega razumevanja sveta« (Kerby 1991)

Sočutna, srčna in altruistična znanost

»Antropologija je najbolj humanistična v znanosti in najbolj znanstvena v humanistiki« (Alfred L. Kroeber 1876-1960)

Z vstopom v etnološki in antropološki svet sem ugotovila, da sem strokovno upravičila tisto, kar me vodi že celo življenje: želja po preučevanju, opazovanju in doživljanju človekovega življenja, z aktivno udeležbo ter pomočjo sočloveku.
Antropologi stopamo v življenja drugih ljudi in skupnosti ter z vsakim preučevanjem vplivamo na delčke njihovega življenja, ustvarjamo tudi določene spremembe. Vendar odnos poteka v obe smeri, tako da tudi naši sogovorniki korenito vplivajo na naša doživljanja, občutenja, poglede in vrednote.

Izkušnje, ki jih z našo disciplino pridobivamo, nas bogatijo tako osebnostno kot karierno.

Trenutki niso vedno lahki, saj se večkrat soočimo z določenimi nestrinjanji, različnimi pogledi na ljudi in situacije, tako da lahko trčimo ob število medsebojnih konfliktov. Ljudje smo bitja interpretacije, kar se jasno izraža ob vsakem terenskem delu, ki ga opravljamo.
Soočimo se s težkimi, tragičnimi zgodbami, ki jih še dolgo po opravljanju terena ne pozabimo, morda za vedno ostanejo v našem spominu in vsaj malce preoblikujejo naše dojemanje sveta.

Kljub vsem raznolikostim pa se naša veda trudi sprejemati in obravnavati skupine in ljudi enakopravno, ne glede na področje raziskovanja. Spodbujamo sočutje, razumevanje, strpnost, solidarnost in medkulturni dialog.

S tem, ko s svojim znanstvenim raziskovanjem širšem svetu predstavljamo svoja kulturna dognanja, želimo čim več ljudem približati različne načine življenja, unikatnost vsakega človeka in kulture. 

Imenitna ameriška antropologinja Ruth Benedict je dejala, da je namen antropologije narediti svet varen za človeške raznolikosti. Zato jo tako obožujem in zavedam se, koliko dobrega je in še bo doprinesla našemu planetu.